V preteklosti je bil velik problem, kako naj učitelj pripravi kakovosten interaktivni pouk na svoji interaktivni tabli. Predvsem so mu priprave na pouk vzele ogromno časa. Ker so obveznosti in zadolžitve učiteljev postajale vse večje, je preprosto zmanjkalo časa za ustvarjanje kakovostnih interaktivnih vsebin. In tako je usoda interaktivnih tabel marsikje končala zgolj pri projekciji Powerpoint predstavitev.
Vsak otrok ima prirojeno sposobnost učenja. V začetnih obdobjih življenja se ta sposobnost veliko bolj odraža, kot v poznejšem obdobju. Otrok v svojem življenju raziskuje in ustvarja. Razvija sposobnosti medsebojnih odnosov in interakcij z drugimi otroci ter na ta način spoznava svoje okolje.
Z izkoriščanjem te prirojene sposobnosti učenja lahko pomagamo učencem doseči večji uspeh. Interaktivne tehnologije, ki obstajajo že od leta 1991, ko je SMART predstavil prvo interaktivno tablo na svetu, so danes toliko tehnološko dovršene, da lahko z njimi ustvarjamo učilnice, ki spodbujajo naravni način učenja. Pri tem pa poskušajo vključiti čim več senzorjev oz. čutil, da postane proces pomnjenja kar najbolj učinkovit.
Na letošnjem sejmu učnih tehnologij – Bett 2016 v Londonu, ki je največji tovrstni dogodek na svetu, je bilo letos še posebej prelomno obdobje. Prelomno v smislu predstavljenih tehnologij za izobraževalne namene. Če je bil delež interaktivnih tabel v primerjavi z interaktivnimi zasloni še pred 3 leti 70:30, je bilo že lani opaziti, da se je ta delež izenačil na 50:50. Letos je bilo pri različnih proizvajalcih interaktivne opreme opaziti, da so promovirali le še interaktivne zaslone. Interaktivnih tabel je bilo zelo malo. Po videnem lahko z zagotovo trdim, da je bil delež interaktivnih tabel proti interaktivnim zaslonom le še 20:80.
Že kar nekaj časa šolsko javnost razburja tema, da bo slej kot prej potrebno urediti beleženje prisotnosti na delovnem mestu, kot je to urejeno že v več kot polovici držav članic OECD. Seveda je v sektorju šolstva in kulture natančno beleženje prisotnosti na delovnem mestu vse prej kot lahek izziv. In postavljajo se utemeljena vprašanja o smiselnosti uvedbe beleženja prisotnosti. V nekaterih državah, kakršen primer je tudi Slovenija, imajo sicer določeno, koliko časa na teden morajo učitelji delati, ni pa opredeljeno koliko dela morajo opraviti v šoli in koliko ga lahko opravijo doma.